Kaštel Pietrapelosa pri Buzetu: stolp, obzidni hodnik in srednjeveška kapela

Posodobljeno 26. oktobra 2026.

Pietrapeloso obiščete med ohranjenimi zidovi nad Bračano. Po novih kovinskih stopnicah se povzpnete na stolp in obzidni hodnik srednjeveške utrdbe.

Na skalnatem grebenu zahodno od Buzeta je ohranjena utrdba z dvorišči, kapelo in ostanki stanovanjske stavbe. Z obnovo niso povrnili vseh nekdanjih nadstropij in prostorov. Današnji ogled poteka skozi razvaline, v katere so vgradili kovinske stopnice in prehode, zato je staro zidovje mogoče razlikovati od konstrukcij za obiskovalce.

Lega nad dolino Bračane pojasnjuje vojaško vlogo kaštela. Iz utrdbe so nadzorovali pot pod grebenom na območju, povezanem z dolino Mirne. Pogled s stolpa tako pomaga razumeti nekdanji nadzor nad prostorom, ne le današnje pokrajine.

Kaštel so v srednjem veku upravljali vazali oglejskih patriarhov. Po vzpostavitvi beneške oblasti ga je dož leta 1440 podelil Nicoli Gravisiju iz Pirana. Posest je obsegala dvanajst vasi. Utrdba je bila tako tudi upravno središče okolice, v njenih stanovanjskih prostorih pa so bivali vojaki in občasni plemiški stanovalci.

Dvorišča in vzpon med zidovi

V sklopu sta veliko zunanje dvorišče in manjše dvorišče v osrednjem delu. Na manjšem je urejen oder z možnostjo projekcij, večji prostor pa uporabljajo tudi za kulturne prireditve. Sam obisk kaštela ne vključuje predstave ali drugega programa.

Kovinsko stopnišče vodi proti vrhu stolpa in obzidnemu hodniku. Med vzponom se odpre pogled na dvorišča in ostanke stanovanjske stavbe, zato je mogoče slediti razporeditvi prostorov znotraj obrambnega obzidja. Za zgornji del ogleda je treba premagati ta vzpon po stopnicah.

Kapela in sledovi življenja v kaštelu

Cerkev svete Marije Magdalene je služila verskim potrebam prebivalcev utrdbe. Majhna kapela z banjastim obokom je del istega obrambnega sklopa. Njena zgodovina se nadaljuje tudi po požaru, ki je na začetku 17. stoletja poškodoval kaštel: zadnje bogoslužje je bilo leta 1793.

Arheologi so v kapeli našli odlomke poznosrednjeveških stenskih poslikav, med njimi tudi ostanke glagolskih in latiničnih grafitov. Freske niso ohranjene kot celovita poslikava sten, ki bi si jo danes ogledovali v cerkvi. Najdbe hranijo v Zavičajnem muzeju v Buzetu, zato lahko obisk muzeja dopolni tisto, česar na sami utrdbi ni več.

Samostojen obisk in povezave z drugimi kašteli

Pietrapelosa leži zunaj starega jedra Buzeta, ob cestni povezavi proti Livadam. Ni del mestnega sprehoda. Posamezni obiskovalci brez predhodne najave vstopijo z nakupom vstopnice na avtomatu, ki sprejema izključno kartice. Strokovno vodstvo organizirajo po predhodni najavi. Multimedijske vsebine predstavljajo zgodovino kaštela, del pa je namenjen otrokom. Degustacije in pogostitve so posebej dogovorjeni programi, ne vsebina običajne vstopnice.

Obnovo Pietrapelose in kaštela Morosini-Grimani v Svetvinčenatu povezuje projekt KulTERRA. V Svetvinčenatu ogled vključuje obnovljene notranje prostore in razstavne vsebine, v Pietrapelosi pa poteka skozi konservirane razvaline z vzponom na obzidni hodnik. Palača Soardo-Bembo v Balah je primer drugačne preobrazbe: družina Soardo je med starejšimi obrambnimi stolpi uredila mestno palačo z velikimi gotsko-renesančnimi okni.

Naslov: Kaštel Pietrapelosa, zapadno od Buzeta, Hrvatska

Start navigation