Sveta Marija Velika pri Balah: sledovi benediktinskega samostana
Cerkev svete Marije Velike pri Balah stoji na delu nekdanje karolinške bazilike. Kamnite najdbe iz samostana hranijo v lapidariju v starem jedru.
Srednja ladja starejše bazilike
Starejša cerkev iz 8. stoletja je imela tri s stebri ločene ladje in tri apside, znotraj polkrožne, zunaj pa mnogokotne. Stebri s predromanskimi kapiteli so podpirali loke med ladjami. Današnja baročna cerkev iz leta 1789 zavzema prostor srednje ladje, pri njeni gradnji pa so ponovno uporabili kamnite dele starejše stavbe.
Med tema gradbenima fazama so cerkev preoblikovali tudi v srednjem veku. V 11. stoletju so jo skrajšali za eno travejo, v jugozahodnem vogalu postavili romanski zvonik in vgradili novo oltarno pregrado. S tem sta se spremenila velikost cerkve in način ločitve njenega oltarnega prostora.
Samostan okoli cerkve
Kompleks je nastal ob antični poti iz Porto Colonne proti baljanskemu zaledju. Ob veliki cerkvi je stala tudi manjša spominska kapela, ki je v 11. stoletju dobila zvonik na pročelju. Cerkev, kapela in samostanski prostori so pripadali širši celoti od današnje majhne stavbe, znane tudi kot Madonna Alta ali Sv. Marija iz Bala.
Arheološke raziskave so se začele leta 1995. Po raziskavi cerkve in kapele so arheologi delo razširili na samostanske stavbe. Med raziskavami leta 2006 so določili južni rob kompleksa, jugozahodni vogal in začetek zahodnega zidu. V raziskanem tlorisu velika cerkev zavzema severovzhodni del, samostanske stavbe pa segajo proti jugu in zahodu.
Kamnite najdbe v baljanski kripti
Del kamnite liturgične opreme in kapitelov iz svete Marije Velike hranijo v lapidariju v kripti župnijske cerkve v Balah. Kapiteli so bili deli stebrov, oltarne pregrade pa so ločevale svetišče od prostora za vernike.
V isti zbirki so tudi odlomki iz svete Marije Male in San Pola, zato lapidarij povezuje najdbe iz več zgodnjesrednjeveških cerkva v okolici Bal.
Naslov: 52211 Bale