UNDERWATER LOVE – Cikel okroglih platen Maje Lesjak Gavriloske v konobi Kamene priče

Petek, 01.08. - Četrtek, 14.08.2025.

Senzualna vizualna pesnitev o fluidni ženskosti in globini morja oživi v kultni jazz konobi Kamene priče, med kamnitimi ulicami slikovitih Bal v Istri.

Razstava »UNDERWATER LOVE«

Na velikih okroglih platenih Maja Lesjak Gavriloska prepleta akril, digitalni kolaž in risarski gestus v tihe vrtince kože, alg in soli. Brez linearne pripovedi dela tvorijo niz fragmentarnih »postankov«: nežna stegna preidejo v odprto morsko praznino, plavuti v dlan, popek v morsko oko. Avtorica pripoveduje o telesu kot krhki membrani, ki hkrati hrani in ščiti, erotično intimnost pa potopi v feministično samozavedanje. Ciklični format platna, neke vrste slikarsko kukalo, poudarja eliptično dihanje valov in menstrualni ritem; gledalec se premika od ene »plavajoče« podobe do druge kot potapljač med koralami. Ravno ta izmenjava ranljivosti in zgoščene moči daje seriji podmorsko napetost, ki ne popušča.

Umetnica – Maja Lesjak Gavriloska / malapala

Rojena leta 1978 v Celju je Gavriloska diplomirala vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, danes pa ustvarja v Velenju. Svoj alter‑ego, deklico Malapalo z velikimi očmi, opisuje kot bitje, ki prestopa meje starosti, spola in vrste ter vedno »išče srce« gledalca. Malapala je njen napol sanjski medij, skozi katerega raziskuje identiteto, transformacijo in človeško krhkost. Umetnica se suvereno giblje med slikarskim platnom, ilustracijo, muralom in celo poslikanimi jadri; v središču je vedno ročni sled in neomajna osebna linija.

Kontekst razstave v Balih

Bale, srednjeveško naselje, zgrajeno na apnenčastem grebenu, je ohranilo skoraj nedotaknjeno mrežo ozkih, radialnih ulic. Blagi vzponi tlakovanih poti, kamnite klopi ob fasadah in tihi prehodi pod nizkimi oboki ustvarjajo arhitekturno kuliso, ki duši korake in ojača vsako besedo. V tem intimnem akustičnem prostoru razstava dobi dodatno dimenzijo: modrine in topli koralni toni platen se stapljajo z grobo belino zidov, diskreten vonj soli, ki prihaja z nekaj kilometrov oddaljenega morja, pa spominja, da je vsaka slika del širšega, živega krajolika.

Konoba Kamene priče, umeščena v enega od teh kamnitih sklopov, s svojimi grobimi stenami, lesenimi tramovi in večernim jazz programom naravno nadaljuje dialog med umetnostjo, prostorom in zvokom. Platna tako ne visijo v nevtralni »beli kocki«, temveč v prostoru, ki skupaj z občinstvom diha in šumi ter krepi občutek potopa skozi telo, morje in spomin.